Letošnji mesec maj je bil nenavadno muhast. Menjali so se dnevi z dežjem in vetrom, pa tudi s sončnim in toplim vremenom. To zadnje so čebele dobro izkoristile in nabrale na javorih, sadnem drevju, divjih češnjah in na akaciji dovolj medičine, da so napolnile medišča in omogočile čebelarjem prvo točenje medu v letošnjem letu.

Letošnje presenečenje je bila tudi novica, da je v nekaterih južnih delih naše nekdanje države, predvsem v Srbiji, v zimskem in zgodnjem spomladanskem času propadlo neverjetno veliko število čebeljih družin. Še vedno ni znan pravi vzrok za njihovo smrtnost. Nekateri krivijo akaricide, ki jih čebelarji uporabljajmo za zatiranje varoj, ki naj ne bi bili več dovolj učinkoviti, drugi pa menijo, da je bilo krivo pomanjkanje cvetnega prahu v juliju in avgustu, ko se že rojevajo zimske čebele. Cvetni prah ali pelod predstavlja beljakovinsko komponento čebelje prehrane in brez njega čebele ne morejo gojiti svoje zalege. Pomanjkanje cvetnega prahu pa je lani nastalo zaradi velike suše in vročine v poletnih mesecih, ko cvetijo sončnice, zlata rozga, nedotika in druge pozno cvetoče rastline.

Prevaževalci čebel, pozor!

Ko pišem te vrstice v začetku junija, še ne morem soditi, kakšna bo čebelja paša v naslednjih tednih in kakšna bo v juliju, ugotavljam pa, da cvetijo na primer lipe kar dva tedna prej v letu, kot so cvetele nekdaj. To pomeni, da se bodo verjetno prej kot je običajno razvili tudi povzročitelji medenja na smreki, jelki ali hoji in na javorih in bomo imeli poletno brez pašno obdobje, ki nastane običajno v avgustu, najmanj dva tedna daljše, kot smo ga imeli doslej. Jelka ali hoja običajno zamedi v juliju, toda lahko se zgodi, da bo letos nastopilo njeno medenje prej. Zato predlagam prevaževalcem, da se čimprej pozanimajo, kako je z razvojem zelene jelkove ušice v tistih gozdnih sestojih, kamor običajno vozijo svoje čebele. Kakšno leto jelka intenzivno zamedi in traja njeno medenje teden ali dva, nato pa pride kašen večji naliv, spere iglice in medenja je za tisto leto konec. Zato predlagam čebelarjem, ki poznajo zeleno hojevo ušico in znajo tudi oceniti, kako množično se je razširila, naj peljejo v gozd svoje čebele takoj, ko bodo začeli prihajati prvi podatki o donosih z opazovalnih postaj. Ko bomo v juliju po končanem medenju točili gozdni med, ne smemo izprazniti vseh satov, ampak moramo nekaj medu pustiti čebelam, da bodo matice nemoteno zalegale še naprej in si tako zagotovile čim več zimskih čebel. Dobro je takrat dati vsaki čebelji družini tudi sladkorno pogačo.

Facelija za kritično obdobje

Težave pa lahko nastanejo zaradi pomanjkanja cvetnega prahu. Nekateri naši čebelarji prevaževalci si pomagajo tako, da po končani paši na jelki peljejo svoje čebele na više ležeče lege, kjer cvetenje kasni za kašen teden ali dva in poletne temperature niso tako visoke kakor v nižinah. Tistim, ki ne prevažajo in imajo v okolici svojega čebelnjaka kaj zemlje, pa svetujem, naj posejejo takšne rastline, ki bodo cvetele v juliju in morda še v prvi polovici avgusta. Podobne težave s pomanjkanjem cvetnega prahu imajo tudi naši čebelarski kolegi v sosednji Italiji.

V zadnjem času sem v njihovih strokovnih revijah opazil kar nekaj zanimivih člankov o faceliji (Phacelia tanacetifolia), za katero avtorji menijo, da bi lahko zelo pomagala prebroditi kritično obdobje in zagotoviti nemoten razvoj čebeljih družin poleti. Facelijo poznamo in jo nekateri tudi redno sejemo že več kakor pol stoletja. Njena domovina je Severna Amerika ali bolj natančno Kalifornija in je torej vajena visokih temperatur ter sušnih obdobij. Običajno zraste do pol metra visoko, v dobri zemlji pa tudi više. Modri cvetovi se najprej pojavijo na vrhu stebla, pozneje pa še na stranskih poganjkih, zato lahko traja čebela paša na njej kar ves mesec. Cela rastlina je poraščena z dlačicami, zato jo živina ne je rada, kar je po eni strani škoda, ker bi jo sicer kmetovalci pogosteje sejali kot krmo, po drugi strani pa je ne objeda niti divjad. Odvrača nematode, ki živijo v zemlji in so rastlinski škodljivci, torej en razlog več, da bi jo lastniki zemlje pogosteje sejali. V ugodnih vremenski razmerah pri temperaturah 20 do 30 °C v brezvetrju in pri 60 do 80 % zračne vlage lahko znaša pridelek medu 1000 kg na hektar. Razmnožujemo jo s semeni. Za hektar potrebujemo 8 do 10 kg semena, njena rastna doba pa je 2 do 3 mesece.

S facelijo imam že kar vrsto let dobre izkušnje in jo zato toplo priporočam vsem tistim bralcem naše revije, ki morda niso čebelarji, a bi jo morda kljub temu radi sejali, ker bi s tem pomagali preživeti čebelam in tudi ostalim opraševalcem.

Besedilo in fotografije: Franc Šivic